Kaj je možganska kap?
Najpogostejša nevrološka bolezen, pri kateri pride do izgube možganske funkcije, zaradi motnje v prekrvavitvi možganov.
Ločimo:
- Ishemično možgansko kap (najpogostejša, posledica strdka, ki s krvjo potuje do možganov in zamaši eno od manjših arterij)
- Hemoragična možganska kap (pojavi se, ko ena od možganskih žil zakrvavi v možgane ali okoli njih)
Znotraj hemoragične možganske kapi ločimo:
- Znotrajmožganska krvavitev (najpogostejši vzrok visok krvni pritisk, ki okvari žilno steno manjših arterij)
- Subrahnoidalna krvavitev (najmanj pogosta, posledica razpoke anevritsko spremenjene arterije na bazi možganov)
Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja?
- Zvišan krvni tlak
- Zvišan holesterol in kajenje
- Zvišan krvni sladkor
- Čezmerna telesna teža
- Telesna neaktivnost
- Starost
- Spol
- Stres
Kakšne so lahko posledice možganske kapi?
Posledice so različne, odvisne od obsežnosti okvare, od hitrosti ukrepanja in mesta prizadetosti.
- Delna ali popolna ohromelost polovice telesa
- Motnje govora, pisanja, branja
- Motnje občutka po polovici telesa
- Motnje vida
- Nezmožnost zadrževanja blata in urina
- Lahko tudi motnje spomina, mišljenja, dojemanja
Kako vam v procesu rehabilitacije lahko pomaga delovni terapevt si preberite v člankih, ki sledijo.