Zadnji članki

Pet nasvetov za spodbujanje govora pri osebi po možganski kapi

Govor je prizadet pri tretjini oseb po možganski kapi. Poznamo več vrst motenj govora ali afazij. Lahko je prizadeto razumevanje govora, izražanje, težave so pri branju, pisanju in v splošnem obnašanju pri sporazumevanju z drugimi. Znano je, da se govor po možganski kapi izboljšuje zelo počasi. Spodaj je napisanih pet nasvetov kako lahko doma spodbujate […]

Preberite članek
Utrujenost po preboleli možganski kapi

Vsak izmed nas se kdaj počuti utrujeno lahko, da smo slabše spali ali je za nami naporen dan. Običajno se po počitku ali spanju počutimo bolje in utrujenost izgine. Utrujenost po možganski kapi pa je drugačna, spremlja jo občutek nemoči in upada energije in ni nujno, da ti občutki s počitkom ali spanjem izginejo. Osebo […]

Preberite članek
Kako ohranjati in izboljšati gibljivost roke po možganski kapi?

Posledica možganske kapi je velikokrat ohromelost ene strani telesa, kar imenujemo hemiplegija  (popolna ohromelost) ter hemipareza  (delna ohromelost). Oseba se mora tako ponovno naučiti uporabljati prizadeto roko in jo aktivno vključevati v ožje in širše dnevne aktivnosti. Kadar gre za prizadetost dominantne roke s katero je oseba pisala, se prehranjevala in izvajala večino aktivnosti, je […]

Preberite članek
Senzorne motnje in težave s fino motoričnimi spretnostmi po možganski kapi

Senzorne motnje  Zaznavanje občutka je moteno pri skoraj polovici bolnikov po možganski kapi. Težave so pri bolnikih različne, odvisno od mesta poškodbe v možganih ter obsega. Lahko gre za pretirano občutljivost po prizadetem udu, zmanjšano občutenje, včasih pa oseba ne čuti ničesar. Za bolnika pomenijo moteno sposobnost zaznavanja dražljajev njegovega lastnega telesa in dražljajev iz […]

Preberite članek
Nasveti za lažje izvajanje dnevnih aktivnosti pri osebah po možganski kapi

Po končanem zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču se oseba vrne v domače okolje. Nenadoma se spremeni veliko stvari za osebo ter njene svojce. Prihod  domov je lahko vesel dogodek, sploh če je rehabilitacija potekala več mesecev in stiki niso bili možni. Prav tako pa prinese tak prihod tudi stresne trenutke in skrb. Potrebno je pripraviti […]

Preberite članek
Zakaj so pomembne soročne aktivnosti po možganski kapi?

Osebe po možganski kapi pogosto slabše vključujejo prizadeto roko v vsakdanje aktivnosti, nekatere je sploh ne. Večino aktivnosti naredijo z boljšo roko, ki je hitrejša in spretnejša. Pogosto se to opazi v domačem okolju, kjer ni terapevta, ki ga spodbuja na vključevanje obeh rok, svojci pa so morda na to premalo pozorni. Še posebej je […]

Preberite članek
Vloga delovnega terapevta pri osebah po možganski kapi

Delovna terapija predstavlja pomemben del pri rehabilitaciji po možganski kapi. Vključuje ponovno učenje vsakdanjih aktivnosti, katere vam omogočajo polno in čim bolj samostojno življenje. Pomaga vam izboljšati spretnosti, ki jih potrebujete za izvedbo osnovnih dnevnih aktivnosti(vstajanje iz postelje, umivanje, priprava obroka itd), kot tudi pri prostočasnih aktivnostih in hobijih, ki ste jih imeli pred možgansko […]

Preberite članek
6 nasvetov za lažjo komunikacijo pri osebi z demenco

Za osebo z demenco je značilno, da pogosto pripoveduje iste zgodbe in ponavlja ista vprašanja. Ne najde pravih besed, napačno poimenuje stvari in osebe. Govori o dogodkih, ki niso resnični. Dobro se spomni daljne preteklosti, ne spomni pa se dogajanja izpred nekaj ur. V nadaljevanju si preberite nekaj osnovnih nasvetov za lažjo komunikacijo: Pri pogovoru […]

Preberite članek
Domače okolje v katerem se bo oseba z demenco počutila varno

Demenca pogosto povzroči slabo orientacijo v prostoru, kar privede do tega, da se oseba prične izgubljati in tavati. Pogosto se zgodi, da se ne znajde več v svojem lastnem domu, išče stranišče, kopalnico, hrano in izhod. Svojega domačega okolja ne prepozna več, zato se prične pojavljati strah in iskanje tistega doma, ki se ga spomni […]

Preberite članek
Hranjenje pri osebi z demenco

Pri osebi z demenco se pogosto zgodi, da odklanja hrano, ker ne občuti lakote ali pozabi, da je že jedla. Oseba ne zna ali ne zmore uporabljati jedilnega pribora. Težave lahko ima tudi s požiranjem. Tako kot pri drugih aktivnostih, je tudi pri hranjenju potrebno veliko potrpežljivosti. V prostoru, ki je namenjen hranjenju, omejimo hrup […]

Preberite članek
Izdelava spletne strani Novastran.com