Posledica možganske kapi je velikokrat ohromelost ene strani telesa, kar imenujemo hemiplegija (popolna ohromelost) ter hemipareza (delna ohromelost). Oseba se mora tako ponovno naučiti uporabljati prizadeto roko in jo aktivno vključevati v ožje in širše dnevne aktivnosti. Kadar gre za prizadetost dominantne roke s katero je oseba pisala, se prehranjevala in izvajala večino aktivnosti, je […]
Senzorne motnje Zaznavanje občutka je moteno pri skoraj polovici bolnikov po možganski kapi. Težave so pri bolnikih različne, odvisno od mesta poškodbe v možganih ter obsega. Lahko gre za pretirano občutljivost po prizadetem udu, zmanjšano občutenje, včasih pa oseba ne čuti ničesar. Za bolnika pomenijo moteno sposobnost zaznavanja dražljajev njegovega lastnega telesa in dražljajev iz […]
Po končanem zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču se oseba vrne v domače okolje. Nenadoma se spremeni veliko stvari za osebo ter njene svojce. Prihod domov je lahko vesel dogodek, sploh če je rehabilitacija potekala več mesecev in stiki niso bili možni. Prav tako pa prinese tak prihod tudi stresne trenutke in skrb. Potrebno je pripraviti […]
Osebe po možganski kapi pogosto slabše vključujejo prizadeto roko v vsakdanje aktivnosti, nekatere je sploh ne. Večino aktivnosti naredijo z boljšo roko, ki je hitrejša in spretnejša. Pogosto se to opazi v domačem okolju, kjer ni terapevta, ki ga spodbuja na vključevanje obeh rok, svojci pa so morda na to premalo pozorni. Še posebej je […]
Delovna terapija predstavlja pomemben del pri rehabilitaciji po možganski kapi. Vključuje ponovno učenje vsakdanjih aktivnosti, katere vam omogočajo polno in čim bolj samostojno življenje. Pomaga vam izboljšati spretnosti, ki jih potrebujete za izvedbo osnovnih dnevnih aktivnosti(vstajanje iz postelje, umivanje, priprava obroka itd), kot tudi pri prostočasnih aktivnostih in hobijih, ki ste jih imeli pred možgansko […]
Za osebo z demenco je značilno, da pogosto pripoveduje iste zgodbe in ponavlja ista vprašanja. Ne najde pravih besed, napačno poimenuje stvari in osebe. Govori o dogodkih, ki niso resnični. Dobro se spomni daljne preteklosti, ne spomni pa se dogajanja izpred nekaj ur. V nadaljevanju si preberite nekaj osnovnih nasvetov za lažjo komunikacijo: Pri pogovoru […]
Demenca pogosto povzroči slabo orientacijo v prostoru, kar privede do tega, da se oseba prične izgubljati in tavati. Pogosto se zgodi, da se ne znajde več v svojem lastnem domu, išče stranišče, kopalnico, hrano in izhod. Svojega domačega okolja ne prepozna več, zato se prične pojavljati strah in iskanje tistega doma, ki se ga spomni […]
Pri osebi z demenco se pogosto zgodi, da odklanja hrano, ker ne občuti lakote ali pozabi, da je že jedla. Oseba ne zna ali ne zmore uporabljati jedilnega pribora. Težave lahko ima tudi s požiranjem. Tako kot pri drugih aktivnostih, je tudi pri hranjenju potrebno veliko potrpežljivosti. V prostoru, ki je namenjen hranjenju, omejimo hrup […]
Demenca zmanjšuje samostojno izvedbo osnovnih življenjskih aktivnosti, kot so osebna higiena, hranjenje in oblačenje. Na področje osebne higiene uvrščamo jutranje umivanje, higieno ustne votline, zob, umivanje rok, tuširanje, kopanje, higiena lasišča, manikura in pedikura. Izvedba teh aktivnosti za osebo z demenco ni zmeraj prijetna in lahko izzove nelagodje in agresijo. Dobro je vedeti, kako osebo […]
Padci so pri osebah po možganski kapi dvakrat pogostejši kot pri ostali populaciji. So eden izmed najpogostejših zapletov. Z večjim številom padcev se poveča tveganje za poškodbe. Strah pred ponovnim padcem povzroči opuščanje aktivnosti in s tem socialno izolacijo. Padci so pogostejši podnevi, med opravljanjem aktivnosti, ki so zahtevnejše. Dejavniki tveganja so različni, z varnim […]